»Pogrešala bom tvoje blagozvočne tone. Kakšno srečo sem imela, da sem lahko šla na tako potovanje s teboj. Na sedežu v prvi vrsti. Bil si tako duhovit in poosebljenje tihe vode, ki globoko dere.«

»Težko je gledati te ljudi, ki niso vedeli, kaj jih lahko čaka. Dokler te ne doleti, se ne zavedaš, kakšna bolezen je in kakšno je stanje v bolnišnicah.«

»Zakaj sem morala njej delati te usluge? Imam v spominu, da so mi rokice smrdele.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Ker sem vse to doživel. Ker jih razumem. Poznam vse te faze, ko si ujet v azilu in se moraš seliti iz države v državo.«

»Vse življenje dobival vsakršne lekcije iz ponižnosti, a nobena ga ni zadela do te mere, da bi mu skalila veder pogled na svet.«

»Človeštvo je veliko zanimivejše kot ti atributi, ki jih tako ali tako uporabljamo samo zato, da bi se izognili tragediji svojega bivanja.«

»Če kdo kaj ve o Floridi, lahko umreš, če se ne evakuiraš, ko ti je to ukazano.«

»Tam ti jo vzamejo skoraj pol litra ven, tukaj pa jo takoj dobiš nazaj v telo in sam sem po darovanju plazme precej manj utrujen.«